-
1 fish
plurals; see fish* * *I [fiš]nounriba; ribe; vulgar ženski spolni organto feed the fishes — imeti morsko bolezen; utonitineither fish, flesh or fowl — ne tič ne mišcolloquially to have other fish to fry — imeti druge opravkea pretty kettle of fish — neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocijathere's as good fish in the sea as ever came out of it — glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestiloa fish story — zlagana povest; bahavo pripovedovanjeII [fiš]intransitive verb & transitive verb( for) ribariti, ribe loviti; ven potegniti; figuratively prizadevati si, gnati se za čimto fish out — poloviti vse ribe; figuratively izmamitiIII [fiš]nounspona; tirniški stik; žetonIV [fiš]transitive verbzvezati, speti -
2 dead
[ded] 1. adjective1) (without life; not living: a dead body; Throw out those dead flowers.) mrtev2) (not working and not giving any sign of being about to work: The phone/engine is dead.) pokvarjen3) (absolute or complete: There was dead silence at his words; He came to a dead stop.) popoln2. adverb(completely: dead drunk.) popolnoma- deaden- deadly 3. adverb(extremely: deadly dull; deadly serious.) zelo- dead end- dead-end
- dead heat
- dead language
- deadline
- deadlock* * *I [ded]adjectivemrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)American colloquially dead above the ears — neumen, topoglavdead end — slepa ulica; figuratively zagataAmerican dead freight — nepokvarljiv tovorAmerican slang dead from the neck up — trapast, butastmilitary dead ground — ozemlje, ki je zunaj streljajadead letter — nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejodead level figuratively enoličnost, neučinkovitostto make a dead set on — napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamocolloquially dead men ( —ali marines) — izpite, prazne steklenicedead nuts on — popolnoma zaverovan, navdušen za kajdead office — pogrebni obredi, zadušnicadead reckoning marine približna ocena (dolžine poti)dead stock — mrtvi kapital; neprodajno blagodead weight — lastna teža; figuratively huda ovira napredkadead wood — posušen les; izvržek, izbirekdead silence — popolna, mrtva tišinaII [ded]adverbskrajno, popolnoma, docelato cut s.o. dead — ignorirati koga, ne pozdraviti gaIII [ded]nounsmrtna tišina, mrtvilothe dead plural mrtvi, pokojniki, umrlicolloquially on the dead — odločno, resno; plural mineralogy jalovina -
3 wood
[wud]1) (( also adjective) (of) the material of which the trunk and branches of trees are composed: My desk is (made of) wood; She gathered some wood for the fire; I like the smell of a wood fire.) les2) ((often in plural) a group of growing trees: They went for a walk in the woods.) gozd3) (a golf-club whose head is made of wood.) vrsta palice za golf•- wooded- wooden
- woody
- wood carving
- woodcut
- woodcutter
- woodland
- woodlouse
- woodpecker
- wood pulp
- woodwind
- woodwork
- woodworm
- out of the woods
- out of the wood* * *I [wud]1.noungozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta; plural vrste lesa; lesorez, klišéthe woods music lesena pihalato be out of the wood — biti iz gozda, figuratively biti iz težav, biti zunaj najhujšegahe cannot see the wood for the trees — od samih dreves ne vidi gozda, figuratively zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto;2.adjectivelesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozdenhe is wood from the neck up colloquially neumen je kot nočII [wúd]transitive verbposaditi (z drevjem), pogozditi; oskrbeti z drvmi; intransitive verb oskrbeti se, založiti se z drvmi
См. также в других словарях:
nóč — í ž (ọ̑) 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neúmen — mna o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritísniti — em dov. (í ȋ) 1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slovó — ésa s (ọ̑ ẹ̄) 1. pozdrav, pozdravljanje pri odhodu, navadno s stiskom roke: slovo je bilo prisrčno; oditi brez slovesa; pomahati v slovo; hladno, kratko, žalostno slovo; slovo od sosedov in prijateljev / dali so si roke v slovo / tujemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika